Ko si enkrat zraven, ne moreš, da ne bi šel pomagat!
Vsako leto je mesec oktober posvečen požarni varnosti. Letos se posebna pozornost namenja mladim z geslom ''Ogenj ni igrača!''. Poklicni in prostovoljni gasilci pa ne priskočijo na pomoč le ob ognjenih zubljih, temveč tudi ob vseh drugih naravnih nesrečah. Septembra je velik del Slovenije prizadela povodenj. Na srečo v naši občini ni bilo katastrofalne škode, kar pa ne pomeni, da gasilci niso bili v akciji. V času deževja je dežuralo in bilo na terenu veliko gasilcev po vsej občini, med tednom pa so priskočili na pomoč občinam, kjer je bila vsaka marljiva roka, znanje ter oprema potrebna pri odpravi posledic ujme.
Matjaž piskar, član ter orodjar PGD Motnik, se je pridružil gasilcem že v rosnih letih. V smehu pove, da zato, ker so na vasi pač vsi gasilci. Vsaj pred leti je to dejstvo bilo še vedno ustoličeno. Da živi v hiši zraven gasilskega doma v Motniku, ni kaj posebej pripomoglo k k odločitvi, da postane gasilec. Prej odlična družba mladih, aktivnost v naravi in pomoč ljudem. Pri osemnajstih letih je opravil še tečaj in postal čisto ''ta prav'' gasilec. Odzove se na vsak poziv, klic na pomoč. Tudi v petek, 17. septembra, ko je močno deževje dvignilo gladino vaškega potoka Motnišnica. Matjaž je zaposlen v podjetju Veppo in je hvaležen svojemu delodajalcu, da je strpen do njegovih intervencij. Zadnja je potekala od petka do nedelje, ko je dežural in bil v pripravljenosti ves čas, opazoval naraslo Motnišnico in morebitno povzročeno škodo ter seveda pomagal sokrajanom.
Matjaž olajšano pove, da letos še zdaleč ni bilo najhuje v njegovem rodnem kraju, vendar nikoli ne veš. Ko hiti na poziv, se v glavi vedno porajajo vprašanja o resnosti situacije. V letošnjem močnem petkovem nalivu in poplavah so se motniški gasilci razdelili v tri skupine, saj se je sprožil plaz na motniški obvoznici, istočasno pa je Motnišnica prestopala bregove. V času neravnih nesreč se pogosto izkaže, da gasilci niso dovolj opremljeni, pokaže se zastarelost tehnike, ki jo imajo na voljo. V Motniku trije gasilski avtomobili v času poplav niso zadosti, saj ne moreš biti povsod, tako se gasilci zapeljejo okrog na oglede tudi s svojimi osebnimi vozili. Zaradi pomanjkanja denarja primankuje preventivnih stvari, kot so žaklji polivinil, za nočne akcije nimajo dovolj močnih luči na čeladi ali v roki, ni dovolj črpalk za črpanje vode, ni lovilcev, če pride do izlitja nevarnih snovi, ... Matjaž iz izkušenj pove, da na začetku ljudlje reagirajo panično, kot gasilec pa najprej pogleda, koliko in kaj se da rešiti.
V Motniku je solidarnost doma
V Motniku in okolici so skoraj vsi gasilci, zato ne kličejo nepotrebno po pomoč v Ljubljano, pomagajo si med seboj. V vasi Motnik je največ hiš ob vodi, zato v primeru poplav vsi vaščani opazujejo situacijo. Solidarnost ljudi je odvisna od posameznika, vedar Matjaž zagotavlja, da v resnih situacijah solidarnost nikoli ni predstavljala problema. Ponavadi so prizadeti zelo gostoljubni, pravi Matjaž, ti ponudijo tudi malico.
Matjaž se spominja, da so bile posledice deževja v Motniku leta 1998 ali 2007 veliko hujše kot letošnjega septembra. Občina zagotovo dela redno na sanacijah, vendar ima omejena sredstva in bi bilo lahko po Matjaževem mnenju boljše. Kot opaža, lastniki nepremičnin pogosto ne naredijo dovolj za zaščito svoje lastnine, strinja pa se s trditvijo, da bi morali v sanacijo okolja v vasi in okolici vključiti tudi lokalne gasilce, saj poznajo teren ponavadi bolje kot projektanti. Septembersko neurje je to zagotovo potrdilo, saj je kamnito zložbo na enem izmed motniških ovinkov, ki so jo sanirali spomladi in poleti, Motnišnica ponovno odnesla.
Matjaž se spominja, kako je bil pred dvema letoma srečen in hvaležen, da je gasilec, saj je gorel hlev poleg babičine hiše in jo resno ogrožal. V reševalni akciji je uspel s pomočjo gasilskih kolegov obvarovati babičino hišo pred ognjem. Takrat je bil izredno ponosen, da je gasilec, saj je lahko s svojim znanjem, izkušnjami in požrtvovalnostjo pomagal babici. Najtežje pa mu je bilo poleti 2008, ko se je med prvimi uspel po neurju prebiti do vasi Gozdkjer ga je pretresel pogled na razdejanje, ki sta ga za seboj pustila uničujoč veter in dež.
Matjaž bi zagotovo pel na pomoč tudi ljudem na Barje, če bi mu dopuščala služba. Na pomoč je odhitelo lepo število gasilcev iz celotne kamniške občine. Zahvala in pohvala vsem gasilcem za plemenito delo, za varovanje in reševanje v nesrečah.
(vir: Bojana Klemenc, Kamniški Občan, št. 17, 7. oktober 2010)
Matjaž piskar, član ter orodjar PGD Motnik, se je pridružil gasilcem že v rosnih letih. V smehu pove, da zato, ker so na vasi pač vsi gasilci. Vsaj pred leti je to dejstvo bilo še vedno ustoličeno. Da živi v hiši zraven gasilskega doma v Motniku, ni kaj posebej pripomoglo k k odločitvi, da postane gasilec. Prej odlična družba mladih, aktivnost v naravi in pomoč ljudem. Pri osemnajstih letih je opravil še tečaj in postal čisto ''ta prav'' gasilec. Odzove se na vsak poziv, klic na pomoč. Tudi v petek, 17. septembra, ko je močno deževje dvignilo gladino vaškega potoka Motnišnica. Matjaž je zaposlen v podjetju Veppo in je hvaležen svojemu delodajalcu, da je strpen do njegovih intervencij. Zadnja je potekala od petka do nedelje, ko je dežural in bil v pripravljenosti ves čas, opazoval naraslo Motnišnico in morebitno povzročeno škodo ter seveda pomagal sokrajanom.
Matjaž olajšano pove, da letos še zdaleč ni bilo najhuje v njegovem rodnem kraju, vendar nikoli ne veš. Ko hiti na poziv, se v glavi vedno porajajo vprašanja o resnosti situacije. V letošnjem močnem petkovem nalivu in poplavah so se motniški gasilci razdelili v tri skupine, saj se je sprožil plaz na motniški obvoznici, istočasno pa je Motnišnica prestopala bregove. V času neravnih nesreč se pogosto izkaže, da gasilci niso dovolj opremljeni, pokaže se zastarelost tehnike, ki jo imajo na voljo. V Motniku trije gasilski avtomobili v času poplav niso zadosti, saj ne moreš biti povsod, tako se gasilci zapeljejo okrog na oglede tudi s svojimi osebnimi vozili. Zaradi pomanjkanja denarja primankuje preventivnih stvari, kot so žaklji polivinil, za nočne akcije nimajo dovolj močnih luči na čeladi ali v roki, ni dovolj črpalk za črpanje vode, ni lovilcev, če pride do izlitja nevarnih snovi, ... Matjaž iz izkušenj pove, da na začetku ljudlje reagirajo panično, kot gasilec pa najprej pogleda, koliko in kaj se da rešiti.
V Motniku je solidarnost doma
V Motniku in okolici so skoraj vsi gasilci, zato ne kličejo nepotrebno po pomoč v Ljubljano, pomagajo si med seboj. V vasi Motnik je največ hiš ob vodi, zato v primeru poplav vsi vaščani opazujejo situacijo. Solidarnost ljudi je odvisna od posameznika, vedar Matjaž zagotavlja, da v resnih situacijah solidarnost nikoli ni predstavljala problema. Ponavadi so prizadeti zelo gostoljubni, pravi Matjaž, ti ponudijo tudi malico.
Matjaž se spominja, da so bile posledice deževja v Motniku leta 1998 ali 2007 veliko hujše kot letošnjega septembra. Občina zagotovo dela redno na sanacijah, vendar ima omejena sredstva in bi bilo lahko po Matjaževem mnenju boljše. Kot opaža, lastniki nepremičnin pogosto ne naredijo dovolj za zaščito svoje lastnine, strinja pa se s trditvijo, da bi morali v sanacijo okolja v vasi in okolici vključiti tudi lokalne gasilce, saj poznajo teren ponavadi bolje kot projektanti. Septembersko neurje je to zagotovo potrdilo, saj je kamnito zložbo na enem izmed motniških ovinkov, ki so jo sanirali spomladi in poleti, Motnišnica ponovno odnesla.
Matjaž se spominja, kako je bil pred dvema letoma srečen in hvaležen, da je gasilec, saj je gorel hlev poleg babičine hiše in jo resno ogrožal. V reševalni akciji je uspel s pomočjo gasilskih kolegov obvarovati babičino hišo pred ognjem. Takrat je bil izredno ponosen, da je gasilec, saj je lahko s svojim znanjem, izkušnjami in požrtvovalnostjo pomagal babici. Najtežje pa mu je bilo poleti 2008, ko se je med prvimi uspel po neurju prebiti do vasi Gozdkjer ga je pretresel pogled na razdejanje, ki sta ga za seboj pustila uničujoč veter in dež.
Matjaž bi zagotovo pel na pomoč tudi ljudem na Barje, če bi mu dopuščala služba. Na pomoč je odhitelo lepo število gasilcev iz celotne kamniške občine. Zahvala in pohvala vsem gasilcem za plemenito delo, za varovanje in reševanje v nesrečah.
(vir: Bojana Klemenc, Kamniški Občan, št. 17, 7. oktober 2010)